Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije  

 

 

 

25 let Društva jedrskih strokovnjakov

 

Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1991. Pred tem smo bili slovenski jedrski strokovnjaki aktivni v jedrski sekciji združenja ETAN (Združenja za elektrotehniko, telekomunikacije, avtomatiko in nuklearno tehniko) v naši bivši državi. Zato se nam je kmalu po osamosvojitvi Slovenije zdelo potrebno, da se osamosvojimo tudi na tem področju.

Delovanje društva je skozi leta potekalo v skladu z osnovnimi cilji društva, ki so povezani z vzdrževanjem in stalnim izboljševanjem visoke kakovosti strokovne dejavnosti na področju jedrske znanosti in tehnologije ter z dejavnostmi povezanimi z informiranjem javnosti o strokovnih vprašanjih jedrske znanosti in tehnologije. Podpiramo izmenjavo informacij doma in v tujini ter skrbimo za ohranitev tehničnega izrazoslovja v slovenskem jeziku. V ta namen smo leta 2012 izdali že tretjo dopolnjeno izdajo Pojmovnika jedrske tehnike in varstva pred sevanji (pdf).

Skozi 25 let društva so se pri vodenju društva izmenjali: dr. Andrej Stritar (predsednik od ustanovitve leta 1991 do leta 2002, takrat raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«, sedaj direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost), dr. Romana Jordan (predsednica od leta 2002 do leta 2006, takrat raziskovalka na Institutu »Jožef Stefan«, 2004-2014 slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, sedaj pomočnica direktorja Instituta »Jožef Stefan«), dr. Boštjan Končar (predsednik od leta 2006 do 2010, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«) in prof. dr. Marko Čepin (predsednik od leta 2010 do 2018 in hkrati visokošolski učitelj na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).

Društvo je bilo posebej aktivno pri informiranju javnosti glede političnih pritiskov o predčasnem zapiranju naše jedrske elektrarne v letih po osamosvojitvi. Pri tem smo bili uspešni, saj so okoljski in ekonomski interesi državljanov Slovenije močno podpirali naša prizadevanja za nadaljevanje varnega obratovanja jedrske elektrarne Krško. Zelo pomembno vlogo smo odigrali leta 1996 ob kampanji za organizacijo referenduma o predčasnem zaprtju NE Krško. Javnost smo intenzivno informirali o jedrski energiji in jedrski varnosti ter tudi javno polemizirali z pristaši takojšnjega zaprtja, kadar so ti nastopali z zavajajočimi argumenti.

Sedanje stanje jedrske elektrarne Krško, ki po tehničnih in varnostnih parametrih sodi med boljše elektrarne v svetu, kaže, da smo imeli še kako prav. S tem smo prispevali tudi k izboljšanju gospodarskega položaja Slovenije.

Leta 1999 smo spremljali zamenjavo uparjalnikov v jedrski elektrarni Krško. Del tega je bil tudi prevoz uparjalnikov po cesti iz Kopra v Krško, ki je bil posebna atrakcija po celotni poti. Kompozicija teže preko 600 ton je več dni s hitrostjo okoli 5 km/h potovala po Sloveniji in bila deležna izjemnega zanimanja.

Leto 2011 je zaznamovala povečana količina aktivnosti v zvezi s podajanjem informacij javnosti glede varnosti jedrskih elektrarn, ker se je zgodila nesreča s taljenjem sredice več reaktorjev na Japonskem.

V letih  2015 in 2016 smo sodelovali pri razpravah glede Energetskega koncepta Slovenije. Z zasnovo se v glavnem strinjamo. Menimo, da so izjemne obratovalne izkušnje Nuklearne elektrarne Krško z vsemi sodelujočimi podjetji, odlična infrastruktura, raziskave in visokošolsko izobraževanje izjemno pomembni dejavniki odgovornega odločanja o možnih virih in tehnologijah za prihodnjo oskrbo z energijo, kar je treba bolj neposredno vključiti v Energetski koncept Slovenije.

V zadnjih letih velja izpostaviti naša prizadevanja v okviru pobude Nuclear for Climate. Pobudo podpira več kot 140 regionalnih in nacionalnih združenj in strokovnih društev. Na svetovni ravni potrebujemo znatno povečanje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz jedrske energije, če želimo do leta 2050 doseči 80-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov. Verjamemo, da je ob upoštevanju učinkovite rabe energije jedrska energija skupaj z napredkom pri povečanju količine obnovljivih virov pomemben del rešitve pri oblikovanju trajnostne energetske prihodnosti, tako v Sloveniji in Evropi kot na globalni ravni. Ima namreč številne prednosti pred viri energije oziroma tehnologijami za proizvodnjo električne energije na fosilna goriva, in sicer s podnebno-okoljskega, ekonomskega in družbenega zornega kota.

Tudi sicer smo mednarodno aktivni. Podpisane imamo bilateralne sporazume o sodelovanju z več društvi v tujini. Člani našega društva zasedajo ali so zasedali pomembne funkcije v mednarodnih telesih. Po vzoru tujih organizacij imamo v društvu tudi sekcijo mladih, ki jo imenujemo MMG (Mreža mlade generacije), in Žensko sekcijo Alfa.

Podpiramo varno obratovanje jedrske elektrarne v Krškem, ki komercialno obratuje od 1. januarja leta 1983 in prispeva v slovenski elektroenergetski sistem nad 5 milijard kWh električne energije letno, kar pomeni približno 40% električne energije proizvedene v Sloveniji, ki se odvija praktično brez izpustov škodljivih snovi in ogljikovega dioksida.

Občasno organiziramo predavanja in razprave, ki so vezana na specifične aktualne tematike in izdajamo strokovno literaturo. Izdajamo glasilo Jedrce, ki izide nekajkrat letno. Glasilo poleg članov prejemajo še odločevalci, predstavniki širše strokovne javnosti in mediji (arhiv glasil Jedrce je dostopen na spletni strani društva).

Vsako leto organiziramo mednarodno konferenco jedrskih strokovnjakov, kar je skozi leta postal prepoznaven dogodek v regiji in širše. Letno se ga udeleži od okoli 150 do 200 jedrskih strokovnjakov, od tega okoli polovica iz tujine.

Kot vodje konference se izmenjavajo najpomembnejši vodje skupin jedrskih znanstvenikov, da so po letih pokrita različna področja. Letošnjo konferenco je vodil doc. dr. Luka Snoj, vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja. Okrajšava TRIGA pomeni začetnice Training, Research, Isotopes, General Atomics, kar pomeni usposabljanje, raziskovanje, izotopi in ime podjetja, ki je zasnovalo reaktor.  Raziskovalni reaktor TRIGA stoji na lokaciji Instituta »Jožef Stefan« v Podgorici pri Ljubljani. Njegova nazivna moč je 250 kW in v letu 2016 praznuje 50 letnico delovanja. Leta 1966 so ga namreč prvič zagnali. Uspešno deluje in obratuje tudi v pulznem delovanju. Znanstveniki pod vodstvom doc. dr. Snoja so vpeti v mednarodne raziskave na z njim povezanih področjih in so glede na majhnost Slovenije v Evropi izjemno prepoznavni.

To velja tudi za vodjo naslednje konference, prof. dr. Leona Cizlja, ki bo vodil konferenco leta 2017 na Bledu. Odsek za reaktorsko tehniko, ki deluje v okviru Instituta »Jožef Stefan« in ki ga vodi prof. dr. Leon Cizelj, je prav tako prepoznavna raziskovalna skupina v Evropi, saj je letos njen vodja predsednik mednarodnega združenja ENEN (European Nuclear Education Network).

Vse navedeno kaže na kontinuiteto dobrega dela na jedrskem področju v Sloveniji, v katerega so vpeti člani društva, ki prihajajo iz več organizacij. Prizadevali si bomo, da se bo naša dejavnost uspešno nadaljevala tudi v prihodnje.

Prof. dr. Marko Čepin
Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije
Ljubljana, 5.12.2016