Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije  

 

 

Proslava 20. obletnice

Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije 

 

Proslava 20. obletnice Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije je potekala 28.11. 2011 ob 13. uri v Beli dvorani Grand Hotelu Union v Ljubljani. Proslave se je udeležilo okoli 70 udeležencev, med katerimi je bila večina članov društva, in med katerimi so bili tudi gostje. Domači gostje so bili: župan občine Krško gospod Franc Bogovič in študentje, ki so se prijavili na razpis Jedrska energetika danes in jutri. Gost iz tujine je bil zaslužni profesor na belgijski univerzi Frank Deconinck, ki je hkrati tudi častni predsednik Evropskega jedrskega združenja.

Prireditev je povezovala gospa Bernarda Žarn, ki prihaja iz občine Krško. To je občina, ki je letos prejela priznanje za energetsko najbolj učinkovito občino.

Program proslave 20. obletnice Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije sta odprli naši svetovno znani umetnici violinistka in harfistka, ki sta zaigrali Meditacijo iz opere Thais avtorja Julesa Masseneta. Harfistka Sofia Ristić je harfo študirala v Italiji in leta 1991 diplomirala z najvišjo oceno na videmskem Konservatoriju.. Od leta 1996 je zaposlena kot članica zasedbe Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kjer je solo harfistka. Violinistka Majda Petrič Facchinetti je po študiju violine v Ljubljani diplomirala tudi na Visoki šoli za glasbo v Kolnu. 11 let je bila redni član Nacionalnega radijskega simfoničnega orkestra v Københavnu. Tudi ona je zaposlena v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija.

Gospod Franc Bogovič, župan občine Krško, je pozdravil udeležence in čestital društvu za dobro delo v preteklih 20 letih ter poudaril velik pomen jedrske elektrarne tako za Slovenijo kot za občino Krško. Pretekla leta so bila izjemno aktivna in polna dogajanj, ker se je pripravljalo na izbiro odlagališča za jedrske odpadke, za katere je sedaj dogovorjeno, da bodo skladiščeni v občini Krško v bližini jedrske elektrarne. Društvu je čestital za uspešno delo v preteklih 20 letih.

Da 20-letnica društva sovpada s 30-letnico obratovanja NEK, je v svojem nagovoru spomnil gospod Ivan Špiler, direktor splošne administracije elektrarne. Ob tem je izpostavil, da je 30 let uspešnega obratovanja NEK potrdilo, da je bila investicija zelo uspešna z energetskega, okoljskega in ekonomskega vidika. Prav tako si je v tem obdobju NEK v jedrski industriji utrdila mesto med primeri dobre prakse na številnih področjih, vključno z jedrsko varnostjo. Na področju jedrske stroke je poudaril pomembnost strokovnih institucij in DJS kot asociacije fizičnih oseb.

Zelo težko si je predstavljati izjemno veliko količino energije, ki smo jo v Sloveniji pridobili v jedrski elektrarni praktično brez izpustov škodljivih snovi in ogljikovega dioksida. Letno to v zadnjem desetletju pomeni med 5 in 6 TWh proizvedene električne energije ali okoli 40% električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji.

Gospa Bernarda Žarn je povzela informacijo o priznanju za prispevek k odličnosti pri varnem obratovanju jedrskih elektrarn, ki ga je svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn WANO (World Association of Nuclear Operators) je oktobra letos podelilo predsedniku uprave naše jedrske elektrarne gospodu Stanislavu Rožmanu. WANO je svetovno združenje podjetij, ki upravljajo jedrske elektrarne po svetu. Poslanstvo združenja je medsebojna pomoč pri čim varnejšem in učinkovitejšem obratovanju jedrskih elektrarn. V združenju WANO so med aktivnostmi namenjenimi zagotavljanju in izboljševanju varnosti jedrskih elektrarn vpeljali pregledovalne misije, s katerimi operaterji drug drugemu svetujejo, kako še izboljšati svoje delovanje, ter uvedli nabor kazalnikov, s katerimi se elektrarne glede varnosti in učinkovitosti medsebojno primerjajo. Članstvo v združenju je prostovoljno in popolnoma neodvisno od upravnih organov ali politike. Naša jedrska elektrarna je članica WANO že od njegovih zgodnjih let, g. Stanislav Rožman pa je v tem združenju več let zasedal pomembne vodilne funkcije.

Prejeto priznanje nedvomno potrjuje, da jedrski strokovnjaki iz Slovenije v svetu uživajo ugled in zaupanje v svojo strokovnost.

Vpetost v mednarodne povezave društva je v veliki meri povezana z Evropskim jedrskim združenjem – European Nuclear Society, v katerega je Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije vključeno že dolga leta. Dr. Andrej Stritar je bil pred leti njegov predsednik. Milena Černilogar Radež je sedanji blagajnik. Gost na proslavi, častni predsednik Evropskega jedrskega združenja in hkrati zaslužni profesor Frank Deconinck z Vrije Universiteit iz Bruslja ter bivši predsednik nacionalne agencije za radioaktivne odpadke, sedanji predsednik upravnega odbora Belgijskega jedrskega raziskovalnega centra SCK-CEN in sedanji podpredsednik podjetja za izdelavo jedrskega goriva Belgonucleaire NV je udeležence pozdravil v imenu Evropskega jedrskega združenja.

Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije v letošnjem letu praznuje 20 let svojega delovanja. Delovanje društva je skozi leta potekalo v skladu z osnovnimi cilji društva, ki so povezani z vzdrževanjem visoke kakovosti strokovne dejavnosti na področju jedrske znanosti in tehnologije, z dejavnostmi povezanimi z informiranjem javnosti o strokovnih vprašanjih ter z mednarodnim povezovanjem.

O delu društva v preteklih 20 letih je spregovoril predsednik društva. Poudaril je, da člani društva podpirajo varno obratovanje jedrske elektrarne v Krškem ter projekt podaljšanja njene življenjske dobe, ki je predviden v nacionalnem energetskem programu. Povedal je, da društvo podpira tudi prizadevanja, ki se odvijajo v luči zadev glede nove jedrske elektrarne.

Uspešno delovanje društva ne bi bilo možno brez overjenih podpisov 10 ustanovnih članov, ki so to storili na sodišču v Ljubljani pred 20 leti. Plakete ustanovnim članicam oz. članom društva za prispevek pri ustanavljanju društva je podelil predsednik društva. Ustanovni člani društva so: Dušan Bosnar, Leon Cizelj, Radko Istenič, Igor Jenčič, Venceslav Kostadinov, Alenka Loose, Irena Mele, Andrej Prošek, Andrej Stritar in Igor Šalamun.

V čast nagrajencem smo poslušali Čardaš avtorja Vittoria Montija in nato valček Johannesa Brahmsa.

20 let delovanja društva sovpada tudi s 25. obletnico študija jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani. Visoka strokovnost zaposlenih je še posebej pomembna na jedrskem področju, čemur se v Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije posveča še posebna pozornost. V namen spodbujanja zanimanja mladih za jedrsko področje društvo zadnja leta tradicionalno razpisuje nagrado za najboljše študentsko delo povezano z jedrskim področjem.

Prof. dr. Leon Cizelj, ki je vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan in eden izmed ustanoviteljev evropske mreže univerz z jedrskega področja je spregovoril o pomenu znanja, o komunikaciji in o informacijah, ki so pomembne za osebnostni razvoj.

V komisiji komisije za oceno del in izbiro nagrajencev natečaja Jedrska energetika danes in jutri, ki ga je društvo razpisalo poleti letos, so sodelovali: prof. dr. Leon Cizelj kot predsednik komisije, prof.dr. Iztok Tiselj, doc. dr. Tomaž Žagar in prof. dr. Andrej Trkov kot člani.

Na natečaj je prispelo 12 prijav, ki jih na kratko predstavimo:

Matjaž Bregar, absolvent operativnega gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani z animacijo z naslovom »Animacija na temo ekonomičnost jedrske energije« s premišljenim scenarijem in privlačno glasbeno spremljavo, ki lahko zelo pozitivno vpliva na čustveno dojemanje vsebine, sporoča o ekonomičnosti jedrske energije.

Blaž Cugmas, študent 2. letnika Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v razpravi z naslovom »Ekonomika jedrske energije na ravni posameznika« sporoča, da lahko mali delničarji pomembno prispevajo k finančni konstrukciji investicij v jedrske elektrarne in pri tem tudi dobro zaslužijo.
Jernej Hafner študent 2. letnika Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani z animacijo z naslovom »Primerjava NEK in TEŠ« primerjalno predstavi glavne značilnosti dveh največjih elektrarn v Sloveniji.
Blaž Kozole, študent 3. letnika Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v razpravi z naslovom »Sprejemljivost jedrske energije« na poljuden način predstavi jedrsko tematiko, ki je podkrepljena z veliko barvnimi slikami in shemami.

Blaž Likovič, absolvent energetskega in procesnega strojništvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani v razpravi z naslovom »Primerjava in sprejemljivost jedrske energetike« predstavi prednosti in slabosti ter glavne značilnosti najpogostejših vrst elektrarn.

Isti avtor v svojem drugem prispevku z naslovom »Računalniška simulacija nezgodnega primera na jedrski eksperimentalni napravi« obravnava simulacijo male izlivne nezgode na eksperimentalni napravi, ki je pomanjšan model tlačnovodne jedrske elektrarne.

Tomi Medved, absolvent elektroenergetike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v razpravi z naslovom »Zmote in resnična dejstva o jedrski energiji« predstavi anekdote iz lastnih izkušenj, ki bralca pritegnejo ter mu nevsiljivo in duhovito predstavijo ključna dejstva in podatke o jedrski energiji.
Nejc Podbreznik, absolvent strojništva na Fakulteti strojništvo Univerze v Mariboru v razpravi z naslovom »Sprejemljivost jedrske energije« predstavi fizikalno ozadje delovanja jedrskih reaktorjev na termične in hitre nevtrone.

Matic Suhodolčan, absolvent fizike na fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v razpravi z naslovom »Vpliv recikliranja urana in plutonija na strateške zaloge jedrskega goriva v Sloveniji« izjemno dobro oceni, za koliko časa bi znane zaloge urana v Žirovskem vrhu zadoščale za gorivo naše jedrske elektrarne.

Matic Vrabič, študent 2. letnika Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani z anketo z naslovom » Podoba jedrske energije v slovenski javnosti« prikaže slabo poučenost naključnih anketirancev o jedrski energiji.

Maja Žarković, študentka 1. letnika Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v razpravi z naslovom »Kdo se boji jedrske energije« izpostavi velik vpliv medijev ter okoljevarstvenih organizacij na javno mnenje o jedrski energiji.

Aleksander Žbogar, absolvent Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v razpravi z naslovom »(Jedrska) energetika nekoč, danes, jutri… v zgodbah« na duhovit način prikaže vire energije skozi zgodovino s poudarkom na sedanji in prihodnji izrabi jedrske energije na različnih področjih.

3 nagrade najboljšim trem avtorjem je v imenu Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije podelila bivša predsednica društva in slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj.
Matic Suhodolčan je dobil tretjo nagrado v vrednosti 500 €. Matjaž Bregar je dobil drugo nagrado v vrednosti 750 €. Tomi Medved je dobil prvo nagrado v vrednosti 1500 €.

Po končani proslavi je sledila kratka tiskovna konferenca, na kateri je predsednik društva prebral izjavo za javnost. Nato je skupaj s prof. Deconickom, s prof. dr. Leonom Cizljem, in dr. Nadjo Železnik odgovarjal na vprašanja, ki so se nanašala predvsem na jedrske odpadke in potrebe po novih elektrarnah.

Marko Čepin
Predsednik DJS


>> fotografije