Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije  

 

 

Dr. Romana Jordan Cizelj,
bivša predsednica in članica DJS,
je bila imenovana za evropsko poslanko leta
na področju energije 
 

 


 

Pred dobrimi tremi leti, ko je bila dr. Romana Jordan Cizelj predsednica DJS, smo v Jedrcu objavili novico:

»Velikokrat se sprašujemo, kakšna pota so nam v življenju odprta po študiju in delu na jedrskem področju. Predsednica DJS, dr. Romana Jordan Cizelj, nam je še enkrat pokazala, kako visoko lahko posežemo in kako pomembna je tudi na našem področju interdisciplinarnost. Na volitvah v Evropski parlament, dne 13. junija 2004, je bila kot ena izmed sedmih Slovencev izvoljena za Evropsko poslanko«.

V zadnji številki Jedrca pa vest, da so nevladne in neprofitne organizacije širom Evropske unije Slovensko poslanko v Evropskem parlamentu, dr. Romano Jordan Cizelj, uvrstile v ožji krog kandidatov za naslov "Evropski poslanec leta na področju energije". Evropske nevladne organizacije so letos namreč že tretjič zapored imenovale ožji krog evropskih poslancev, ki so bili po njihovem mnenju najbolj uspešni, in ki so največ prispevali k razvoju določenega področja. Nominiranci so glede na področje svojega delovanja razdeljeni v devet kategorij: zaposlovanje, zdravje, razvoj, kultura, okolje, raziskave, regionalna politika, pravosodje ter energija. Izmed 785 evropskih poslancev, kolikor jih je trenutno v Evropskem parlamentu, je na podlagi izrednih dosežkov pri svojem delu izbranih 27 kandidatov. V kategoriji "Energija" je bila med tremi nominirankami tudi dr. Romana Jordan Cizelj.

To je bila prva in doslej edina tovrstna nominacija Slovenskega predstavnika, sam izbor, ki poteka  pod okriljem mesečnika The Parliament Magazine pa pomeni še toliko več. Dr. Romana Jordan Cizelj, članica in bivša predsednica Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, je bila 9. oktobra imenovana za evropsko poslanko leta na področju energije. Nabor najboljših treh v posamezni kategoriji sicer izberejo nevladne in neprofitne organizacije, o favoritu pa z glasovanjem odločijo poslanci sami. Z izborom je Romana tako postala ena izmed desetih poslancev, ki so jih nagradili za izredne dosežke.

V preostalih kategorijah za poslanca leta so zmagali: Švedinja Anna Hedh za zdravje, Italijan Guido Sacconi za okolje, Britanec Michael Cashman za pravosodje in človekove pravice, Nizozemka Maria Martens za razvoj, Nemka Evelyne Gebhardt za zaposlovanje, Poljak Jan Olbrycht za regije, Nemec Jorgo Chatzimarkakis za raziskave in tehnologijo, Francoz Gerard Onesta za kulturo in Madžarka Zita Gurmai za kampanje. 

Romana Jordan Cizelj je leta 1990 diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko, leta 1994 je na Fakulteti za matematiko in fiziko magistrirala na temo Ocena pogostosti izpustov raziskovalnega reaktorja z verjetnostnimi varnostnimi metodami, leta 2001 pa je na isti fakulteti doktorirala na temo Ocena stanja komponent jedrskih sistemov z uporabo teorije verjetnosti in teorije mehkih množic, kar pomeni, da se je vrsto let izobraževala in raziskovala na področju jedrske energetike. Od leta 1990 do 2004 je na Odseku za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan delovala kot raziskovalka na področju verjetnostnih varnostnih analiz in mehkih množic. Je članica slovenskega in evropskega društva jedrskih strokovnjakov ter univerzitetnega znanstvenega foruma.

Sicer je Romana v Evropskem parlamentu podpredsednica Odbora za razvoj, članica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Začasnega odbora za podnebne spremembe in Delegacije za odnose z Združenimi državami Amerike ter namestnica Odbora za proračun in Delegacija za odnose s Kanado.

Na področju energije, kjer je bila izbrana za evropsko poslanko leta, deluje v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, ki je pristojen za:

  1. industrijsko politiko Unije in uporabo novih tehnologij, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na MSP (majhna in srednja podjetja);

  2. politiko Unije na področju raziskav, vključno z razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov raziskav;

  3. vesoljsko politiko;

  4. dejavnosti Skupnega raziskovalnega centra in Centralnega urada za jedrske meritve, JET, ITER in druge projekte na tem področju;

  5. ukrepe Skupnosti v zvezi s splošno energetsko politiko, varnostjo dobave energije in učinkovito rabo, vključno z vzpostavitvijo in razvojem vseevropskih omrežij na področju energetske infrastrukture;

  6. Pogodbo Euratom in Dobavno agencijo Euratoma, jedrsko varnost ter razgradnjo in odlaganje odpadkov v jedrskem sektorju;

  7. informacijsko družbo in informacijsko tehnologijo, vključno z vzpostavitvijo in razvojem vseevropskih omrežij na področju telekomunikacijske infrastrukture.


ČESTITAMO!

Milena Černilogar Radež