Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije  

 

 

V Bruslju o evropskem medijskem alarmu zaradi okvare v Nukelarni elektrarni Krško 4. junija 2008  

5. novembra 2008 je Evropska komisija v Bruslju organizirala sestanek, na katerem so s predstavniki vseh držav članic EU in še nekaterih pridruženih držav preučili dogodke 4. junija letos, ko so evropski mediji zagnali nepričakovan hrup zaradi okvare v Nuklearni elektrarni Krško, Poleg slovenskega dogodka se je razpravljalo tudi o dogodku v Belgiji konec avgusta in pa o neporočanju o radioaktivnih izpustih v Franciji, tudi avgusta. Sestanka so se udeležili trije predstavniki URSJV z direktorjem Andrejem Stritarjem na čelu.

Poročilo o odzivu Evropske komisije na dogodek je URSJV prejela že pred sestankom, na sestanku pa je slovenska delegacija podrobno razložila naše videnje dogajanj in vzrokov zanje. Po njeni oceni je bil glavni razlog za izredno medijsko zanimanje sporočilo za javnost, ki ga je Evropska komisija objavila tisti večer.

Glavni zaključki glede slovenskega dogodka so bili naslednji:

  • Slovenija oz. URSJV je 4. junija ravnala skladno z neformalnimi navodili in dogovori v skupini ECURIE, kjer so države spodbujali k hitremu in neprikritemu poročanju ob kakršnihkoli dogodkih. Vendar pa takrat ne bi bilo potrebno poročati s sporočilom Alert, saj izredni dogodek, puščanje iz pomožne cevi primarnega sistema, ni imel nikakršnih vplivov na okolje. Dovolj bi bilo informacijsko sporočilo.
     
  • Pred dogodkom ni bilo predvideno, da bi komisija ob prejemu alarma iz katere koli države članice kakorkoli obveščala javnost. V kabinetu komisarja Piebalgsa pa so se odločili, da takoj pripravijo sporočilo za medije o dogodku, ki je bilo objavljeno ob pol osmih zvečer (dogodek se je začel razvijati okoli treh popoldne, elektrarna pa je bila ustavljena in v varnem stanju okoli osmih zvečer). Na sestanku so se predstavniki komisije strinjali, da je bilo sporočilo za javnost napisano preveč alarmantno, vendar pa so vztrajali, da bodo tudi v bodoče ob podobnih dogodkih obveščali javnost. Pri tem pa so se obvezali, da se bodo predhodno posvetovali o vsebini sporočila z državo, v kateri se dogodek dogaja in da bodo o njem obvestili ustrezne organe tudi v vseh ostalih državah. Ponudili so tudi, da bodo pomagali organom iz posameznih držav poslati sporočilo v evropske medije, če bomo tako želeli.
     
  • Strinjali so se, da je treba veliko narediti na izboljšanju vsebine sporočil za javnost. Sporočila morajo biti napisana tako, da vsebujejo točne informacije, vendar ne smejo biti alarmantna in morajo biti dovolj preprosta, da jih razumejo "stare mame".
     
  • Udeleženci so se strinjali, da je uporabniški vmesnik za sporočanje v sistem ECURIE zelo neroden za uporabo in da zahteva preveč specializirane uporabnike. Prav tako so nepregledna sporočila, ki jih iz tega sistema prejemamo. Žal pa osebje iz luksemburškega ECURIE centra ni moglo zagotoviti hitre izboljšave, saj pričakujejo novo programsko opremo šele leta 2010.
     
  • Evropska komisija je že pripravila predlog izboljšave meril za poročanje v sistem ECURIE, kar je bilo do sedaj preveč ohlapno določeno. Dosedanja določba, da se sporočilo pošlje "... kadar koli država članica odredi širše ukrepe za zaščito svojega prebivalstva ..." naj bi bila podrobneje razložena z:

1. kadar se zaradi izrednega dogodka v jedrski elektrarni odredi ali pa je zelo verjetno, da se bo odredilo zaklanjanje, jodna profilaksa ali evakuacija prebivalstva (pri nas bi to bila tako imenovana objekta nevarnost)
2. kadar pride do omejitev pri uporabi lokalno pridelane hrane ali krme.
3. kadar se poveča stopnja radioaktivnosti v okolju (nepričakovano širjenje radioaktivnega oblaka)

Vsi ostali primeri, kakršna je bila tudi okvara v NEK 4. junija, naj bi se sporočali kot informacija s posebno novo oznako "incident".

Belgijski upravni organ je predstavil poročilo o dogodku v inštitutu IRE, kjer so 22. avgusta v okolje izpustili nekaj radioaktivnega joda, o tem obvestili upravni organ šele 25. avgusta, ta pa je 29. avgusta odredil omejitev uporabe lokalne zelenjave in tisto noč z alarmom prek sistema ECURIE obvestil vse ostale države članice EU. Tudi v tem primeru je šlo za zelo nerodno obveščanje, čeprav s precej drugačnimi posledicami kot v slovenskem primeru. Evropskega medijskega buma ni bilo.

Govora je bilo tudi o tretjem primeru avgusta letos v obratu Tricasten v Franciji. Tudi tam je šlo za radioaktivno onesnaženje okolice, upravni organ je odredil nekaj omejitvenih ukrepov, v sistem ECURIE pa sploh ni poročal. Iz razlage francoskega predstavnika je bilo razumeti, da so se zadovoljili s sporočanjem na IAEA prek sistemov NEWS in INES, da pa v ECURIE niso poročali med drugim tudi zato, ker tega niso znali!