English


 
 
NOVICE
Slike s študentske arene
29.11.2011

Slike s študentske arene so na voljo tukaj

Z interne MMG konference pa tukaj

Zapisnik s sestanka 21.4.2011
05.05.2011

Dodan je zapisnik s sestanka iz dne 21.4.2011.

Vodstvo MMG
04.05.2011

Predsednik MMG je

Gašper Žerovnik e-pošta,

podpredsednik pa

Duško Kančev e-pošta.

Seznam članov in vodstva.

Jedrska energija danes in jutri – Zanesljivi partner

Mladinska sekcija Evro-Atlantskega sveta Slovenije in Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije sta v četrtek 6. marca popoldne v prostorih ICJT organizirali okroglo mizo z zgornjim naslovom. V razpravi so sodelovali dr. Andrej Stritar (Uprava RS za jedrsko varnost), dr. Klemen Grošelj (Fakulteta za družbene vede), dr. Tomaž Žagar (Gen energija), g. Franci Bogovič (župan občine Krško in predsednik združenja evropskih občin z jedrskim objektom), ter mag. Nina Štros (Greenpeace). Več kot 50 udeležencev je sprva slišalo nekaj uvodnih misli, nakar so se tudi poslušalci aktivno vključili v razpravo. Razvila se je izredno zanimiva razprava, predavatelji in poslušalci pa so se skupaj dotaknili utemeljenih argumentov tako za kot proti. Jedrsko energijo, energetiko, RAO in jedrsko elektrarno (JE) so predstavili tako v luči političnih, družbenih, socialnih, okoljskih, tehničnih kot tudi ekonomskih vidikov.

Dr. Žagar je pojasnil, da njegovo podjetje trenutno vlaga v hidroelektrarne na spodnji Savi ter v sončne elektrarne (~ 20 Mio €/leto), kot pravkar nastali lastniki polovice 25 let stare JE v Krškem pa si predvsem prizadevajo za nadaljnje varno, zanesljivo in stabilno obratovanje objekta. Povedal je, da ocenjujejo, da bodo investicije v hidro elektrarne (HE) na spodnji Savi skupaj prispevale cca 300 GWh letno, samo modifikacije v JE Krško pa so že doprinesle 1 TWh letno. Povedal je, da je tržna cena kWh iz JE primerljiva ceni kWh HE. Dalje je poudaril, da ima Slovenija trenutno četrtinsko porazdelitev ťproizvodnjeŤ električne energije (četrtina jedrske, četrtina iz fosilnih goriv, četrtina iz obnovljivih virov energije (OVE), četrtina iz uvoza), pri čemer je zaskrbljujoča predvsem odvisnost od uvožene energije (EU uvaža celo 70% energentov). Kot edino možnost zmanjšanja porabe vidi le ťtrajnostno nazadovanjeŤ, kar pa seveda v dobi potrošniškega kapitalizma ni sprejemljivo. Izdatnejše vlaganje držav članic EU v OVE bi po njegovem mnenju slabila konkurenčnost gospodarstva EU v primerjavi z ZDA in Azijskimi trgi. Dr. Žagar je poudaril, da v razpravah pogreša zavedanje, da so različne energije težko primerljive med seboj, saj so si po primarnih virih, procesih, in izpustih med seboj zelo različne. Še posebej pomemben parameter je razpoložljivost elektrarne (JE 90%, vetrna ~ 10%). Po njegovem mnenju je jedrska energija edina, ki lahko hkrati odgovori na potrebe razvoja družbe kot tudi na zahteve po varstvu okolja.

Dr. Grošelj je predstavil koncept kritične infrastrukture (KI), ki si jo najlažje predstavljamo kot vprašanja, kje je družba najbolj ranljiva in kako ta mesta najbolje zaščititi. Vsaka država mora zato identificirati KI in pripraviti pogoje za morebitno kritično vodenje v primeru izrednega dogodka. V tej luči, je jedrska elektrarna izrednega pomena za Slovenijo, saj ocenjujejo, da v primeru razpada električnega sistema Slovenije, po najbolj črnem scenariju, lahko nastopi ťdružbeni mrkŤ. Izpad JE bi povzročil multiplikativni učinek – pričakuje se večje dodatne posledice za družbo in gospodarstvo. Izpostavil je problem kapitalizma in privatizacije, saj preventivni ukrepi v takih ureditvah slabijo, prav tako v primeru krize, ni jasno kdo in kako mora odreagirati. V tem smislu je dobro, da je KI v lasti države. Izpostavil je tudi paradoks informacijske tehnologije, zaradi nje se ogroženost KI zmanjšuje hkrati pa na drugačen način povečuje. Na podlagi povedanega je jasno, da so energija in energenti politično vprašanje, ki se izključno rešuje na nivoju posamezne države, zato dvomi v iskrenost politik in reševanja problema na višjih nivojih kot je na primer na nivoju EU. Poudaril je tudi pomembnost ločitve znanosti od politike, poudaril je odgovornost znanosti do javnosti, izpostavil pa je tudi svoj vtis, da se prerekanja na TV žal prikazuje kot strokovne diskusije. Zmaguje način podajanja argumentov, namesto argumentov samih.

G. Bogovič je na JE pogledal s stališča koristi in slabosti, ki jih tak objekt prinaša v njihovo bivalno okolje. Na prvo mesto je postavil visoko kvaliteto delovnih mest in visoko izobraženost zaposlenih. Neposredno in posredno je z JE povezanih približno 10 % delovnih mest v občini Krško. Poudaril je, da so prav ti zaposleni, ki večinoma bivajo v okoliških naseljih, najboljši ambasadorji objekta. V javnosti uživajo visoko zaupanje, kar nenazadnje kaže tudi dejstvo, da občutek ogroženosti narašča z oddaljenostjo od elektrarne. Izpostavil je tudi finančna nadomestila. Le ta letno predstavljajo 10-20% proračuna občine in omogočajo hitrejši razvoj infrastrukture in okolja. Povedal je, da se je sam veliko izobraževal in informiral o tematiki, zato je informiranje izpostavil kot edini pravi način pridobivanja zaupanja javnosti. Videl je, da je jedrsko področje eno najbolj nadziranih področij, ki ga nadzirajo strokovnjaki zelo širokega spektra, zato sam ne vidi razloga za dvom oziroma nezaupanje. Njegova izkušnja pa je, da je nezaupanje pri občanih veliko. Dejstvo je, da je javnost v dilemi verjeti ali ne inštitucijam, ki vršijo nadzor v JE (slabe izkušnje - obljube so vedno ustne, nikjer zapisane in izvršene). Pomembna slabost za občane je tudi padanje vrednosti nepremičnin, kar je možno dokaj preprosto rešiti z nadomestili. Kot slabost je poudaril tudi dejstvo, da je bil zgrajen nepopoln objekt, kar sedaj povzroča težave pri umeščanju skladišča NSRAO. Pred kratkim opravljena študija obolevnosti za rakom je pokazala, da je obolevnost za rakom v regiji manjša od slovenskega povprečja. Kot predstavnik lokalne javnosti si želi, da bi neodvisne inštitucije opravile več takih študij in da bi se vzpostavil on-line sistem informiranja. Nujno je storiti več glede ozaveščanja javnosti.

Mag. Štrosova je uvodoma povedala stališče Greenpeacea, ki predvideva postopno zaprtje vseh jedrskih objektov do leta 2050. Primarna usmeritev Greenpeacea je trenutno reševanje segrevanja ozračja in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov (predvidevajo 50% zmanjšanje do 2050). Po njihovem mnenju je sramotno malo sredstev namenjenih spodbujanju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivim virom energije (OVE). Na primeru Poljske investicije v JE v Latviji je pokazala, da bi s primerljivo investicijo v URE in OVE na Poljskem lahko proizvedli za 1.6 krat več elektrike, ob vseh drugih pozitivnih učinkih na domače gospodarstvo. Podobno meni, da bi se Slovenija z ekvivalentno investicijo namesto v novo JE v OVE in URE, morda lahko izognila jedrskim objektom. Potrebno je analizirati lokalne energetske potenciale Slovenije (OVE) in jih nato seveda tudi učinkovito izkoristiti. Štrosova je poudarila, da gradnja novih JE ne rešuje problema CO2 (JE ne bodo nadomeščale elektrarne na fosilna goriva), prav tako presežek energije ne bo imel učinka na učinkovitejšo porabo. Glede na splošno pomanjkanje elektrike v EU je trenutno idealna prilika, da vsi skupaj spremenimo svoje navade in ravnanja. Štrosova je zaključila, da Greenpeace ne želi blokirati razvoja oziroma ogrožati blagostanja javnosti, želijo pa predvsem, da se pred sprejetjem odločitve o gradnji nove JE res izčrpajo vse preostale možnosti, ki so dokazano okolju prijaznejše.

Dr. Stritar, prvi ťjedrski policajŤ v Sloveniji je povedal, da se sam kot najbolj odgovorna in informirana oseba za jedrsko varnost v Sloveniji, ne počuti ogroženega. Povedal je, da je v Sloveniji uveljavljeno načelo, da tisti ki upravlja s tveganimi dejavnostmi v polnosti odgovarja za varnost, vzporedno pa mora potekati ustrezen sistem nadzora, sprejeta pa mora bitu tudi ustrezna zakonodaja. Meni, da so trenutna organiziranost nadzornih služb, državno lastništvo jedrskih objektov, upravljavci jedrskih objektov, ter visoki varnostni standardi dobra zagotovila, ki bi morala pridobiti zaupanje javnosti. Tudi URSJV kot nadzorna institucija si prizadeva pridobiti zaupanje v javnosti. Poudaril je, da upravljavec takih objektov nikoli ne bi smel misliti samo na dobiček, zato svetuje previdnost pri privatizaciji takšnih objektov. Povedal je tudi svoje mnenje, da opaža veliko nesorazmerje med nenehno težnjo po rasti BDP in potrošniškimi navadami, to je po porabi električne energije ter po drugi strani med političnimi prizadevanji za zmanjševanje toplogrednih izpustov.

Tudi iz publike je prišlo več komentarjev in mnenj, večinoma v korist JE. Zanimivo primerjavo je navedel dr. Trkov: Namesto 600 MW elektrarne bi potrebovali (ob pričakovani pretirani razpoložljivosti 30%) 2000 vetrnic z močjo 1 MW (premer kril 50 m). Postavljene v vrsto bi zasedle 400 km, razporejene po površini bi zasedle 80 km2. Dr. Rant je poudarili nesorazmerno poudarjanje nekaterih dejstev. Na primer v ZDA ne beležijo niti ene smrtne žrtve zaradi nesreč v JE, ne ovrednoti se nesreč tankerjev, ki povzročajo katastrofalne posledice za obalna področja, samo lani je v Kitajskih in Azijskih rudnikih umrlo več kot 7000 rudarjev, ne omenja se smrti in poklicnih bolezni pri pridobivanju drugih energentov. Hkrati pa se pretirava pri naštevanju posledic zlorabljenega reaktorja v Černobilu. Dalje je ilustrativno pokazal pomanjkljivosti OVE in vlogo redundance virov, saj ima sam sončno hišo, vodo greje s sončno energijo, kljub temu pa mora pozimi koristiti druge (fosilne) vire za ogrevanje. Omenjeno je bilo tudi, da je za Slovenijo dokazano, da bi že samo učinkovitejša toplotna izolacija stavb bistveno spremenila potrošnjo električne (toplotne) energije.

Mladi so pripravili izredno zanimivo popoldne. Z izbiro zanimivih sogovornikov so nakazali na pot po kateri bo potrebno hoditi v kolikor se bo izkazalo, da je nadaljevanje jedrske zgodbe v Sloveniji resnično potrebno. To je pot pogovora stroke in javnosti, soočenja različnih argumentov in stališč in iskanja najboljše rešitve s katero bodo zadovoljni vsi državljani. Na vsaki taki razpravi se namreč pokaže, da je jedrska elektrarna mnogo več kot le tovarna za proizvodnjo električne energije.

Povzetek: Janez Gale

Foto: Luka Snoj

ZANIMIVOST
 O mreži mlade generacije

Prihodnost jedrske industrije je v rokah mlade generacije, zato

MMG spodbuja in podpira izobraževanje, izmenjavo znanja in strokovno udejstvojvanje mladih inženirjev, tehnikov in usposobljenega osebja na jedrskem področju: od šol do univerz in industrije.

MMG pomeni zanimive kariere za mlade.

MMG aktivno sodeluje v nacionalnem zdrdruženju jedrskih strokovnjakov DJS, ter v evropskem združenju Young Generation Network

MMG organizira različne strokovne aktivnosti in približuje seminarje, konference in ostala tehnična srečanja mladim, ter spodbuja dialog med potrebami trga dela in potreb ter strokovnega znanja mladih



 Vodstvo MMG

Predsednik MMG je Gašper Žerovnik e-pošta,

podpredsednik pa Duško Kančev e-pošta.

Seznam članov in vodstva.



 Ekskurzije

Kako je bilo na letošnji ekskurziji, v Francijo, ki jo je v imenu DJS organiziral MMG si lahko prebereš tukaj.

Slike pa so dostopne tu in tu.